Imamo eno manjše stanovanje na morju, kjer so balkoni tako skupaj, da če smo istočasno z sosedi zunaj, potem dobesedno sedimo skupaj in to nikakor ni fajn za zasebnost, na kar sem jaz našla, da obstaja markiza, ki je namenjena ravno zato, da prepreči poglede sosedov in ima zasebnost. 

Ko sem to povedala možu, da sem to našla in da bi to bilo lepo imeti na balkonu na morju, se je sprva pritoževal, da bodo sosedje točno vedeli ,da smo to naredili zaradi njih in njemu to ne bo prijetno. No, pa smo tam, sem si mislila, sedaj bi markiza rešila problem, da bi končno sproščeno sedeli na balkonu, pa moj mož noče. Ali sedaj poslušam njega in še naprej ne bomo z veseljem sedeli na balkonu, mislim, da tudi sosedje ne, ali pa da enostavno kupim in montiram, ko njega ne bo in bo markiza gori, potem je ne bo več deval dol. 

No, seveda sem se odločila, da markiza gre na balkon, komaj sem čakala, da jo nastavim, ravno so bili tudi sosedje na balkonu in jaz sem kar iz prve povedala, da bo markiza ravno zato, da imamo oboji mali zasebnosti. Prav nič niso bili jezni, še veseli so bili, ker je tudi njim bilo to moteče, da se čisto vedno vidimo ,ko pridemo na balkon. Včasih prideš na balkon v spodnjem perilu in res se nismo mogli sprostiti. Še pohvalili so idejo in bili veseli. 

Ko je prišel mož in je videl, da je markiza na balkonu je kar rdeč ratal v obraz, vzel steklenico vina in šel k sosedom, da bi rešil neprijetnost. Sosedje pa so se mu seveda smejali in rekli, da je markiza dobra poteza, da ne vedo zakaj se on obremenjuje in da bomo še naprej dobri stari sosedje. Seveda je kar žarel od veselja, ko je prišel nazaj.