Večkrat se vprašam, kako je možno, da nekatera prijateljstva trajajo tako dolgo, pa tudi če živimo daleč narazen, kako simpatično je sporočilo, ko katera pride v kraje druge prijateljice in napiše sporočilo: »Greva na Illy kavo?«

Cenim to iz vsega srca, da te imajo določene osebe rade in da te ne pozabijo kljub temu, da si šel živet daleč stran. Vedno pravijo, da se čez čas takšna prijateljstva na daljavo pozabijo, vendar me smo to skrbno ohranile. Ko smo živele vse v enem mestu, smo se vedno dobivale v eni kavarni, ki je imela res dobro Illy kavo. Tam smo klepetale, se smejale, potožile ena drugi, znale smo se poslušati, ker smo bile različno stare z različnimi izkušnjami, smo si tudi to delile.

Potem pa je prišel čas, ko je vsaka šla na svoj konec Slovenije, bilo nam je hudi pri srcu, jokale smo in obljubile smo si, da nas bo še vedno združevala ta kavarna in Illy kava. Znale smo se poklicati in organizirati, da smo se kdaj pa kdaj tam dobile, da smo se pogovorile, potožile, povedale kaj se nam dogaja. Najbolj je bilo zanimivo to, da se nismo veliko klicale med seboj, raje smo se dobivale na naših Illy kavah, pa tudi če je minilo več časa, ko smo se dobile, je bilo kot da bi se videle včeraj. Rade som se imele in rade smo se družile. 

Še danes, ko je minilo že 4 leta, od kar je šla vsaka svojo pot, vedno ko se vidimo smo presrečne, rade se imamo, pijemo Illy kavo in pogovori se ne končajo, takoj minejo 4 ure, kot bi trenil. Želim si, da bi to prijateljstvo trajalo večno, da bi znale ceniti kar imamo in da tega ne bomo pokvarile, kajti škoda bi bilo to zavreči, ker ne bi imele časa. Do sedaj se ne damo, kavarna in Illy kava čaka na naša druženja.