Praline in čokoladnica

Nikoli mi nihče ni povedal, da so moje najboljše sladice praline, sama pa tudi nisem vedela, da se te sladice imenujejo tako, vedno sem jih poimenovala čokoladni bomboni ali kroglice. Spominjam se dneva, ko sem z starši šla v čokoladnico, kjer je moja mama nabrala kar veliko čokoladnih izdelkov, od čokolade, bombonov, lizik, tudi praline so bile vmes, a jaz nisem vedela, da se tako imenujejo, moji starši pa  prav tako ne.

Tako sem kot odrasla, še vedno rada šla v čokoladnico in izbirala praline, a še takrat nisem vedela, da se tako imenujejo, potem pa sem spoznala svojega moža in enkrat sva skupaj šla v čokoladnico, kjer sem z prstom kazala, kaj želim imeti. Tako mi je bodoči mož povedal, da so praline in da jih sam prav tako obožuje. Poznal je različne okuse, še več kot sem poznala sama, tako sva imela skupno sladico in prav prijetno je bilo poznati, kako se moja sladica imenuje. 

Čeprav priznam, da mi je bilo malo nerodno in da enostavno nisem razumela, zakaj do sedaj nisem tega vedela, a kaj moram, tako je naneslo. Očitno je moralo biti tako, da mi je moj bodoči mož povedal za to. 

Danes praline delava tudi doma skupaj, takrat se resnično zabavava in lahko rečem samo to, da praline pojeva v prvi uri, ko jih narediva, ker jih oba obožujeva. Naredila sva že veliko različnih, meni samo eni praline niso bile všeč do sedaj, najljubši pa so mi klasični praline, če bi jih delala jaz, bi verjetno vedno delala iste, moj mož pa vedno dela druge in tako okušava skupaj, ker pa ve za moje najljubše praline, pa me kdaj pa kdaj tudi preseneti in mi jih naredi, ko sem jaz v službi. Že na samem vhodu mi zadišijo in takrat vem, da se bom spet sladkala in da me praline čakajo, čisto sveže narejene.

…